nèuglájen

nèuglájen
-a -o tudi nèuglajèn -êna -o prid. (ȅ-ȃ; ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni uglajen, ni olikan: fant je še precej neuglajen / neuglajeno vedenje nèuglájeno tudi nèuglajêno prisl.: neuglajeno se vesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • drvár — ja m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja z napravljanjem drv: najeti drvarje; drvarji in oglarji / zastar. drvarji so se vračali iz Slavonije gozdni delavci 2. slabš. neroden, neuglajen moški: kaj bi s takim drvarjem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drvárski — a o prid. (á) 1. nanašajoč se na drvarje ali drvarstvo: drvarska koliba / drvarska sekira, žaga 2. slabš., redko neroden, neuglajen: kako je drvarski …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gŕčast — a o prid. (ŕ) 1. poln grč: grčast hlod; deske so bile grčaste / imel je rdeče grčaste roke // podoben grči: grčast izrastek 2. ekspr. neuglajen, robat, trd: to so grčasti ljudje / biti grčaste narave …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gŕčav — a o prid. (ŕ) 1. poln grč: grčav hrast, les; oprt je bil na grčavo palico / dvignil je svoje grčave roke 2. ekspr. neuglajen, robat, trd: ti ljudje so preprosti in grčavi 3. zastar. hripav, hreščeč: imel je grčav glas …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • halódri — ja m (ọ̑) slabš. neresen, lahkomiseln, neuglajen človek: zakaj poslušaš tega halodrija …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hríbovec — vca m (ȋ) 1. kdor živi v hribih ali je doma s hribov: razlike med hribovci in dolinci; popisoval je trdo življenje hribovcev 2. slabš. neroden, neuglajen človek: bil je pravi hribovec, še pozdravil ni …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • írhar — ja m (ȋ) 1. izdelovalec irhovine: usnjarji in irharji 2. slabš. neroden, neuglajen moški: prišli so meščani in hribovski irharji …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • írhast — a o prid. (í) 1. ki je iz irhovine: pri sebi je imel irhast mošnjiček; irhaste hlače 2. slabš., redko neroden, neuglajen: irhast možak …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kmèt — kméta m, im. mn. kmétje stil. kméti (ȅ ẹ) 1. kdor ima zemljo in jo obdeluje ter se s tem preživlja: kmetje so zemljo že zorali; siromašni kmetje / ekspr. kmet je kralj / po poklicu je bil kmet / mali kmet ki ima navadno do 5 ha zemlje; srednji… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèsalónski — a o prid. (ȅ ọ̑) ekspr. neroden, neuglajen, neprimeren: nesalonsko vedenje / nesalonsko izražanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”