Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hríbec — 1 bca m (ȋ) manjšalnica od hrib: na obzorju so se dvigali nizki hribci; položen hribec 2 bca m (ȋ) knjiž. hribovec: ob nedeljah so hribci prišli v dolino; okorna hoja hribcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
planínec — nca m (ȋ) 1. kdor hodi v hribe: planinci so se odpravili na Triglav; navdušen planinec; ekspr. nedeljski planinec 2. kdor živi v hribih ali je doma s hribov; hribovec: planinci kosijo travo pozneje kot dolinci 3. vojak enote, izurjene za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prísten — tna o prid., prístnejši (í ȋ) 1. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na izvor, sestavine: pristna slivovka; pristna svila; pristna domača vina / pristna domača beseda / ekspr. pristen učenjak // nav. ekspr. ki ima bistvene lastnosti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
robávsast — a o prid. (ȃ) slabš. 1. robat, grob: robavsast, a dober sosed 2. neroden, neuglajen: robavsast hribovec ● ekspr. robavsast in plečat moški velik, zelo močen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skálar — ja m (ȃ) kdor živi v skalnatem svetu: skalar in hribovec / golob skalar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
