- nèugasljív
- -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da ugasiti: neugasljiv ogenj, plamen; pren., ekspr. neugasljiva ljubezen ∙ ekspr. neugasljiva žeja zelo velika, huda
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèugásen — sna o prid. (ȅ á ȅ ā) knjiž. neugasljiv: neugasen ogenj; neugasna svetloba ∙ ekspr. neugasna žeja zelo velika, huda … Slovar slovenskega knjižnega jezika