Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čvŕšast — a o prid. (r̄) nar. grčast: stara čvršasta bukev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grčàt — áta o prid. (ȁ ā) redko grčast: grčat hrastov kol … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hŕgast — a o prid. (ŕ) redko grčast: hrgasto drevo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kóst — í ž (ọ̑) 1. vsak od delov, ki sestavlja okostje človeka in nekaterih živali: zlomiti si kost; lobanja je iz osmih kosti; podolgovata, sploščena, štirioglata kost; prelom kosti; mišice in kosti; na vsako besedo je prežal kakor pes na kost; suha… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mŕtev — tva o stil. ó prid. (ŕ) 1. ki je umrl: ob cesti so ležali mrtvi ljudje in živali; posloviti se od mrtvega očeta; roditi mrtvega otroka; ugotovila je, da je mrtev; našli so ga mrtvega / v povedni rabi: ekspr. bil je na mestu, v trenutku, takoj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕtast — a o prid. (ŕ) star. grčast, žilast: imel je zdelane, trtaste roke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
