- nèresníčnost
- -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neresničnega: neresničnost izjave / neresničnost podatkov / evfem. težko je poslušal sinove neresničnosti laži
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ìreálnost — i ž (ȉ ȃ) knjiž. neresničnost, nestvarnost: irealnost domnev / taka rešitev vodi v irealnost / umik v irealnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpodbíjati — am in spodbíjati am nedov. (í) 1. z udarjanjem, tolčenjem odstranjevati izpod česa: izpodbijati železniške pragove 2. prizadevati si zanikati, ovreči: izpodbijati dokaze; izpodbijati pravico do svobodnega odločanja; izpodbijati zasluge za kaj //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpodbíti — bíjem in spodbíti bíjem dov., izpodbìl in spodbìl (í ȋ) 1. z udarjanjem, tolčenjem odstraniti izpod česa: izpodbiti podstavek; izpodbiti stol / izpodbiti komu nogo, roko; zgrudila se je, kakor bi jo izpodbil; pren., ekspr. izpodbiti temelje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ovréči — ovŕžem dov., ovŕzi ovŕzite in ovrzíte; ovŕgel ovŕgla (ẹ ȓ) 1. ugotoviti in pokazati, da je kaj neresnično, nepravilno, neutemeljeno: ovreči dejstvo, dokaz, očitek, pomislek, trditev / njegovo razlago, teorijo so ovrgli jo zanikajo, ne priznajo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕdenje — a s (ŕ) glagolnik od trditi, izražati: vztrajno trdenje iste stvari / zastar. neresničnost trdenja trditve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
umík — a m (ȋ) glagolnik od umakniti: umik ovir s poti / umik glave pred udarcem / umik nekaterih bankovcev iz prometa / kriti umik čete; preprečiti, ukazati, voditi umik; prisiliti k umiku; načrten umik / umik kandidature / njegov umik iz družbe jo je … Slovar slovenskega knjižnega jezika