- tŕdenje
- -a s (ŕ) glagolnik od trditi, izražati: vztrajno trdenje iste stvari / zastar. neresničnost trdenja trditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
trdênje — a s (é) glagolnik od trdeti: trdenje kleja; sredstva za trdenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
albumín — a m (ȋ) biol., kem. enostavna, v vodi topna beljakovina: mlečni, serumski albumin; trdenje albumina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trdílen — 1 lna o prid. (ȋ) redko pritrdilen: trdilen odgovor ◊ filoz. trdilna sodba sodba, izražena s stavkom, v katerem povedek ni zanikan; lingv. trdilni stavek stavek, ki nima zanikanega povedka 2 lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na trdenje, strjevanje:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trdílo — a s (í) sredstvo za trdenje, strjevanje: dodati snovi trdilo; izdelovanje trdil / trdilo za barve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕjenje — 1 a s (ŕ) glagolnik od trditi, izražati: trdovratno trjenje 2 a s (ŕ) glagolnik od trditi, strjevati: trjenje gline z žganjem / počasno trjenje kake snovi trdenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika