- trdílen
- 1 -lna -o prid. (ȋ) redko pritrdilen: trdilen odgovor ◊ filoz. trdilna sodba sodba, izražena s stavkom, v katerem povedek ni zanikan; lingv. trdilni stavek stavek, ki nima zanikanega povedka ------ 2 -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trdenje, strjevanje: trdilna sposobnost škroba / trdilno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.