Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izpodbíjanje — in spodbíjanje a s (í) glagolnik od izpodbijati: izpodbijanje železniških pragov / izpodbijanje dokazov, odločbe; izpodbijanje slovenstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblíčnost — i ž (ȋ) jur. kar je glede na pravne predpise potrebno za veljavnost pravnih poslov ali dejanj: z zakonom določena obličnost pri sklepanju pogodbe // značilnost obličnega: izpodbijati obličnost oporoke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pravnomôčen — čna o prid. (ó) jur. ki ga ni mogoče več izpodbijati s pritožbo: pravnomočna odločba; sodba je postala pravnomočna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prístnost — i ž (í) lastnost, značilnost pristnega: pristnost vina / preveriti pristnost podpisa / pristnost dokumentov / ni dvomil o pristnosti njenih čustev ∙ s tem je škodil svoji igralski pristnosti prepričljivosti, neposrednosti ♦ agr. pristnost sorte… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prvénstvo — a s (ẹ̑) 1. kar je določeno z dejstvom a) da je kdo prvi, najboljši: Španija je vse bolj izgubljala prvenstvo na morju; Cankar je Župančiču priznaval prvenstvo med sodobnimi slovenskimi pesniki / imeti prvenstvo v lepoti b) da je kaj po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sôdba — e ž (ó) 1. odločitev sodišča o obravnavani sporni, kazenski zadevi na koncu sodnega postopka: objaviti, razglasiti sodbo; pritožiti se zoper sodbo; s sodbo razveljaviti // besedilo s to odločitvijo: natipkati, podpisati sodbo / izročiti sodbo 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zagóvor — a m (ọ̑) govor, izjava, s katerim se kdo ali kaj zagovarja, zagovori: a) zagovor je trajal eno uro; pripraviti se na zagovor; zagovor pred sodiščem; imeti pravico do zagovora / povedati kaj v zagovor koga / napisati, sestaviti zagovor /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
