- pravnomôčen
- -čna -o prid. (ó) jur. ki ga ni mogoče več izpodbijati s pritožbo: pravnomočna odločba; sodba je postala pravnomočna
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pravnomôčen
Look at other dictionaries:
polnomôčen — čna o [u̯n] prid. (ó) nestrok. pravnomočen: polnomočna odločba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pravno... — ali právno... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na praven: pravnomočen, pravnoprimerjalen, pravnozgodovinski … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pravomôčen — čna o prid. (ó) jur. pravnomočen: pravomočna sodba; odločba je pravomočna … Slovar slovenskega knjižnega jezika