- blagoglásnost
- -i ž (ā) lastnost, značilnost blagoglasnega: blagoglasnost tonov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
múzičnost — i ž (ú) lastnost muzičnega človeka: muzičnost je podedoval po materi / redko muzičnost jezika blagoglasnost, melodičnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
múzika — e ž (ú) 1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok; glasba: gojiti, študirati muziko; za muziko je zelo dovzetna / igrajo samo jazzovsko muziko; lahka, resna, zabavna muzika; operna, plesna muzika // glasbeno delo: komponira slabo muziko;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žámet — a m (á) 1. tkanina s ščetkasto površino na eni strani: tkati žamet; oguljen žamet; hlače, krilo iz žameta; naslanjač, prevlečen z žametom / rebrasti žamet / ekspr. biti oblečen v žamet v žametno oblačilo 2. ekspr., s prilastkom žameten videz,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvenéčnost — i ž (ẹ) lastnost, značilnost zvenečega: blagoglasnost in zvenečnost jezika ♦ lingv. asimilacija soglasnikov po zvenečnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika