- blagohôten
- -tna -o prid. (ó ō) ki ima blage, dobre namene: bil mu je blagohoten mentor / blagohoten nasvet; pozdraviti z blagohotnim smehljajem; blagohotne besede blagohôtno prisl.: blagohotno razložiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
blagohôten
Look at other dictionaries:
blagovóljen — jna o prid. (ọ ọ̄) zastar. blagohoten, dobrohoten: blagovoljni bralci naj sami ocenijo knjigo / dati blagovoljen nasvet blagovóljno prisl.: upam, da mi boste zamudo blagovoljno oprostili … Slovar slovenskega knjižnega jezika
