narékovati — ujem in narekováti újem nedov. (ẹ̑; á ȗ) etn. narekati, naricati: ženske so jokale in narekovale … Slovar slovenskega knjižnega jezika
diktafón — a m (ọ̑) teh. električna priprava za zapisovanje in reprodukcijo govorjenih besed: narekovati v diktafon … Slovar slovenskega knjižnega jezika
diktírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. govoriti besedilo, namenjeno za dobeseden zapis; narekovati: najprej je razlagal, nato pa je glavne misli diktiral; diktirati strojepiski / pog. diktirati (dopis) v stroj sestavljati (dopis) sproti ob narekovanju 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
narékati — 1 am nedov. (ẹ̑) etn. izražati žalost za umrlim z obredno pesmijo: jokala je na grobu in narekala; narekati za bratom / narekati umrlemu očetu 2 am nedov. (ẹ̑) knjiž., redko narekovati, diktirati: narekala mu je stavek za stavkom / dela, kakor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
narekovánje — a s (ȃ) glagolnik od narekováti: razlagi sledi narekovanje glavnih misli; pisanje po narekovanju po nareku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
snóv — í ž (ọ̑) 1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa: snov se spreminja; mrtva, živa snov; zakon o ohranitvi snovi 2. navadno s prilastkom kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa in ima določene lastnosti, značilnosti: ta snov dobro… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stenográf — a m (ȃ) kdor poklicno stenografira: narekovati stenografu; skupščinski, sodni stenografi; sestanek slovenskih stenografov / strojni stenograf kdor piše na stenografski stroj ◊ adm. debatni stenograf ki piše s hitrostjo do sto besed v minuti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tájnica — e ž (ȃ) ženska, ki opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: narekovati pismo tajnici; zaposlena je kot tajnica; tajnica direktorja / tajnica režije ki med snemanjem zapisuje tehnične, organizacijske podatke, režiserjeve opombe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
