- narekovánje
- -a s (ȃ) glagolnik od narekováti: razlagi sledi narekovanje glavnih misli; pisanje po narekovanju po nareku
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
narekoválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na narekovanje: narekovalna hitrost ♦ teh. narekovalni aparat diktafon … Slovar slovenskega knjižnega jezika