napotíti

napotíti: in napótiti -im, tudi napotíti -ím tudi napótiti -im dov., napóti; napótil (ȋ ọ́; ȋ í; ọ̑) 1. pokazati pot, smer: napotili so ga proti severu; kažipot jih je napotil na grad; napotiti na glavno cesto 2. dati komu v določenih okoliščinah pojasnilo, nasvet, kam naj gre: ker niso imeli nobene proste sobe več, so ga napotili v drug hotel / zdravnik je napotil bolnika v bolnico 3. knjiž. povzročiti, da kdo kaj naredi: k uboju ga je napotila ljubosumnost; objava v časopisu ga je napotila k taki odločitvi / ekspr. kaj te je napotilo k meni pripeljalo, privedlo napotíti se in napótiti se, tudi napotíti se, tudi napótiti se raba peša oditi, odpraviti se: napotil se je v mesto; po dolgem času se je spet napotil domov

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

napotítev — tve ž (ȋ) glagolnik od napotiti: napotitev v bolnico ga je vznemirila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
upotíti — in upótiti im, tudi upotíti ím tudi upótiti im dov., upóti; upótil (ȋ ọ; ȋ í; ọ̑) knjiž., redko napotiti: upotil ga je v vas / upotili so se na jug odšli, se odpravili … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uravnáti — ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaj v ravno vrsto: uravnati zidake s pomočjo napete vrvice // redko izravnati, poravnati: voda in ledeniki so uravnali višavje v planoto / uravnati steljo po vozu 2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vložník — a m (í) jur. kdor kaj vloži, navadno v pisni obliki, da se sproži postopek pri upravnih ali sodnih organih: napotiti vložnika k pristojnemu organu; vložnik zahteve ● redko sodelovanje vložnikov pri vodenju hranilnice vlagateljev … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias