- napotítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od napotiti: napotitev v bolnico ga je vznemirila
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
napotítev
Look at other dictionaries:
napotílo — a s (í) 1. nav. mn. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo v določenih okoliščinah ravna, dela: dati, dobiti napotila; delovno napotilo; napotila za izdelavo pravilnika / pisateljeve misli so dragoceno napotilo za življenje / metodološka… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
