- napótje
- -a s (ọ̑) napota: delati napotje; vsem je v napotje / star. odstraniti kamenje in drugo napotje ovire, zapreke
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
príd — a m (ȋ ȋ) 1. star. korist: tak človek lahko naredi več kvara kot prida; to ne prinaša nobenega prida / dela samo za svoj prid 2. v prislovni rabi, v zvezi v prid izraža usmerjenost koristi glagolskega dejanja: delati v prid skupnosti; govoriti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika