- lahkožívček
- -čka m (ȋ) ekspr. lahkoživ človek: bil je lahkoživček in zapravljivček
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zapravljívček — čka m (ȋ) 1. lahek, odprt voz z vzmetmi, navadno za dve osebi: vpreči konje v zapravljivček; peljati se z zapravljivčkom 2. ekspr. zapravljiv človek: lahkoživček in zapravljivček … Slovar slovenskega knjižnega jezika