- lahkožívec
- -vca m (ȋ) ekspr. lahkoživ človek: biti lahkoživec in ženskar / lahkoživec je, zato ga nič ne skrbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lahkožívec
Look at other dictionaries:
lahkokrúhar — ja m (ȗ) star. kdor (rad) dobro živi brez dela, truda: on je lahkoživec in lahkokruhar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spokórnik — a m (ọ̑) rel. kdor skuša postati boljši z delanjem pokore: mučenci in spokorniki; živeti kot spokornik; pren., ekspr. kakšen spokornik je postal, prej pa tak lahkoživec in ženskar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žénskar — ja m (ẹ̑) ekspr. moški, ki ima ljubezensko razmerje z mnogimi ženskami: bil je lahkoživec in ženskar; nepoboljšljiv, star, velik ženskar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
