- zapravljívček
- -čka m (ȋ) 1. lahek, odprt voz z vzmetmi, navadno za dve osebi: vpreči konje v zapravljivček; peljati se z zapravljivčkom 2. ekspr. zapravljiv človek: lahkoživček in zapravljivček
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zapravljívček
Look at other dictionaries:
lahkožívček — čka m (ȋ) ekspr. lahkoživ človek: bil je lahkoživček in zapravljivček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzmét — í ž (ẹ̑) 1. prožen predmet, navadno kovinski, ki se uporablja za a) blaženje, prestrezanje sunkov: vzmet se pod težo poda; mehka, trda vzmet; vzmeti žimnice / voz na vzmeteh zapravljivček b) premikanje česa: vzmet se sproži; naviti, raztegniti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapravljívec — vca m (ȋ) 1. ekspr. zapravljiv človek: imeli so ga za zapravljivca; veseljak in zapravljivec 2. knjiž. zapravljivček: peljati se z zapravljivcem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
