Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bárva — e ž (ȃ) 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bárvanje — a s (ȃ) glagolnik od barvati: barvanje tkanin; barvanje las / barvanje glasu; miljejsko barvanje oseb … Slovar slovenskega knjižnega jezika
barvína — e ž (í) redko barvilo: rdeča krvna barvina / barvati z organskimi barvinami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
barvljív — a o prid. (ȋ í) ki se da barvati: lahko barvljiva snov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bróčiti — im nedov. (ọ ọ̑) nar. gorenjsko rdeče barvati: bročiti pirhe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bròšč — bróšča m (ȍ ọ) 1. bot., navadno v zvezi barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum: barvilni brošč daje osem odtenkov rdeče barve 2. barvilo iz broščevih korenik: barvati z broščem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fuksín — a m (ȋ) kem. rdeče bazično barvilo: barvati bakterije s fuksinom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
indantrén — a m (ẹ̑) kem. obstojno organsko sintetično barvilo, zlasti za tekstilne izdelke: barvati z indantrenom; neskl. pril.: indantren barvila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lás — ú in a m, mn. lasjé, tož., v prislovni predložni zvezi tudi láse (ȃ) 1. nitast izrastek na človeški glavi: las izpade, osivi, raste; izpuliti si siv las; potisniti si lase s čela; pramen, šop las; tanek kot las; žal mi je, kolikor imam las na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mázati — mážem nedov., mázala in mazála (á ȃ) 1. nanašati tanko plast mastne ali tekoče snovi: mazati čevlje, jermene; kose kruha mazati z marmelado, maslom; mazati se po hrbtu; mazati se s kremo za sončenje / mazati smuči // ekspr. barvati, pleskati:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
