iztožíti

iztožíti
in iztóžiti -im dov. (ȋ ọ́) s tožbo doseči, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: tožil je in iztožil; iztožiti dolg, terjatev / iztožiti pravico do poti čez travnik / iztožila je dolžnika iztožíti se in iztóžiti se knjiž., redko povedati vse, zlasti kar koga teži, vznemirja: iztožil se mu je iztóžen -a -o: iztožena terjatev

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • iztožítev — tve ž (ȋ) glagolnik od iztožiti: iztožitev dolga, terjatve …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • iztožljív — a o prid. (ȋ í) jur. ki se da iztožiti: iztožljiv dolg; iztožljiva obveznost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèiztožljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) jur. ki se ne da iztožiti: neiztožljivi dolgovi; neiztožljiva obveznost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obvéznost — i ž (ẹ) 1. kar se po določenih normah, predpisih mora storiti, opraviti: imeti, izpolniti obveznost; naložili so mu nove obveznosti; družabne obveznosti / to je njihova moralna obveznost dolžnost / delovna obveznost dnevno ali tedensko število… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • terjátev — tve ž (ȃ) 1. glagolnik od terjati: terjatev dolžnikov / terjatev dolga 2. knjiž. odločna zahteva: to ni prošnja, ampak terjatev; njegov glas izraža terjatev / tipične meščanske terjatve zahteve 3. jur. pravica zahtevati izpolnitev obveznosti:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”