- izpustítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od izpustiti: izpustitev obsojenca; izpustitev iz zapora; izpustitev na prostost / izpustitev črke
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izpustítev
Look at other dictionaries:
amnestíranec — nca m (ȋ) kdor je amnestiran: izpustitev amnestirancev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
deleátur — ja m (ȃ) tisk. grafično znamenje, ki nakazuje izpustitev, črtanje česa, zlasti pri korekturah: napisati na rob odstavka deleatur [ϑ] … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpúst — a m (ȗ) 1. izpustitev: aretiranec čaka na izpust; izpust iz zapora / izpust živine na pašo / izpust odplak, plinov 2. odprtina za izpuščanje česa: plinski avtomat ima lahko več izpustov; izpust za paro; zbiralnik z izpustom v reko ◊ agr. izpust… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jámstvo — a s (ȃ) 1. (porokova) obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti: dati, odpovedati jamstvo za kredit; prenehanje jamstva / zavarovalnica je razširila jamstvo; začetek jamstva // trg. obveza za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpúst — a m (ȗ) 1. glagolnik od odpustiti: a) prosil je za odpust; večina se je strinjala z njegovim odpustom; odpust iz rudnika, vojaške službe / preprečiti množičen odpust delavcev odpuščanje b) čakati na odpust iz bolnice / začasni odpust kaznjenca ♦ … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oproščênec — nca m (é) kdor je česa oproščen: davčni oproščenec / izpustitev oproščencev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogójen — jna o prid. (ọ̄) nanašajoč se na pogoj: pogojna privolitev / pogojni vpis na fakulteto ◊ biol. pogojni refleks pridobljena reakcija na dražljaj s sodelovanjem velikih možganov; jur. pogojni izpust; pogojni odpust predčasna izpustitev obsojenca… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomiloščênec — nca m (é) kdor je pomiloščen: izpustitev pomiloščencev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predôrski — in predórski a o prid. (ȏ; ọ̑) nanašajoč se na predor: predorska vrata / predorska izpustitev vode v hidroelektrarni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sindikalíst — a m (ȋ) pristaš sindikalizma: bil je navdušen sindikalist / zahtevali so izpustitev obsojenih sindikalistov sindikalnih voditeljev, aktivistov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
