- harmóničnost
- -i ž (ọ́) lastnost, značilnost harmoničnega: harmoničnost antične kulture; objekt ne sme rušiti harmoničnosti okolja / skladatelj teži za harmoničnostjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
harmóničnost
Look at other dictionaries:
ulítost — i ž (ȋ) stanje ulitega: kip učinkuje tako celovito prav zaradi ulitosti / ekspr. kritiki so pohvalili ulitost celotne igre skladnost, harmoničnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
