prežvéčiti — im dov. (ẹ ẹ̄) 1. zdrobiti z zobmi in premešati s slino: prežvečiti hrano; vsak grižljaj dobro prežveči, preden ga požre 2. ekspr. pogovoriti se, povedati vse o čem: to stvar bodo še prežvečili / vsako novico prežvečijo 3. ekspr. premisliti:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žvéčiti — im nedov. (ẹ ẹ̄) 1. drobiti z zobmi in mešati s slino: jedel je, ne da bi žvečil; žvečiti grižljaj, zalogaj; kar naprej nekaj žveči / ekspr. brez zadovoljstva je žvečil suh kruh jedel // imeti dolgo v ustih in gristi: žvečiti žvečilni gumi,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dáti — dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
delíti — ím nedov. (ȋ í) 1. iz celote delati, napravljati dele: jarek deli njivo na dva dela; deliti na pet delov; zavesa deli sobo v dva prostora / dobiček sta pošteno delila / deliti ljudi na dobre in slabe 2. nav. ekspr. od večje količine dajati po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gólt — a [u̯t] m (ọ̑) ekspr. žrelo, grlo: zinil je, da se mu je videlo v golt; grižljaj se mu je zataknil v goltu ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, pohlepen // slabš., redko usta: zaprl mu je golt ◊ anat. prehod iz ustne votline v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
goltljáj — a [u̯t] m (ȃ) ekspr., redko požirek, grižljaj: zadnji goltljaj je spustil po grlu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gríza — e ž (ȋ) nar. dolenjsko grižljaj: griza kruha … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izbrusíti — in izbrúsiti im dov. (ȋ ú) s silo izvreči iz ust: izbrusiti grižljaj iz ust // pog., slabš. reči, povedati: izbrusiti kletev; vse mu je izbrusil v obraz; izbrusil mu je, kar je mislil in izbrúsiti im tudi zbrusíti in zbrúsiti im dov. (ȋ ú) 1.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kèc — à in a in kèc kêca in kéc kéca [prva oblika kǝc] m (ǝ̏ ȁ, ǝ̀; ȅ é; ẹ̑) 1. zastar. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo; as: dobiti kec 2. nar. košček, grižljaj: daj mi kec kruha [kǝc] medm. (ǝ̏) klic mački beži,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mláskati — am, in mláskati tudi mlaskáti am, in mlaskáti ám nedov. (á ā; á á á; á ȃ) 1. z (naglim) odmikanjem jezika od neba dajati nizke, nezveneče glasove: pri jedi mlaska in cmoka; ob pogledu na klobaso je pes začel mlaskati; poželjivo, sladkosnedno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
