izbrusíti

izbrusíti
in izbrúsiti -im dov. (ȋ ú) s silo izvreči iz ust: izbrusiti grižljaj iz ust // pog., slabš. reči, povedati: izbrusiti kletev; vse mu je izbrusil v obraz; izbrusil mu je, kar je mislil ------ in izbrúsiti -im tudi zbrusíti in zbrúsiti -im dov. (ȋ ú) 1. narediti rezilo ostro: izbrusiti sekiro 2. z brusom obdelati predmet: izbrusiti kamen / zobozdravnik je izbrusil zob; pren. led in kamenje sta izbrusila pečino 3. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: izbrusiti črtico, stil / izbrusiti okus občinstva; izbrusiti si čut za literarne vrednote / vojna je izbrusila značaj ljudi 4. z brušenjem izrabiti, uničiti: izbrusiti nož; kosa se počasi izbrusi / ekspr. na dolgi poti si je izbrusil čevlje ∙ ekspr. preden boš vse opravil, si boš vse noge izbrusil si boš moral zelo prizadevati; ekspr. do kolen si bo izbrusil noge, samo da vam bo vrnil dolg zelo si bo prizadeval izbrúšen tudi zbrúšen -a -o: izbrušen izraz, okus, stil; izbrušena kosa; gladko izbrušena ploskev; kompozicijsko, umetniško izbrušeno delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • izbrúsiti — (što, se) svrš. 〈prez. ìzbrūsīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. ìzbrūšen〉 1. {{001f}}(što) a. {{001f}}bruseći učiniti oštrim; naoštriti b. {{001f}}bruseći učiniti glatkim c. {{001f}}pren. dorađivanjem učiniti najboljim što je moguće,… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • izbrušívati — (što, se) nesvrš. 〈prez. izbrùšujēm (se), pril. sad. izbrùšujūći (se), gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}izbrusiti{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • šlı̏fovati — dv. 〈prez. šlı̏fujēm, pril. sad. šlı̏fujūći, pril. pr. āvši, prid. trp. šlı̏fovān, gl. im. ānje〉 reg. uglačati, ugladiti, izbrusiti …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • šlifovati — šlȉfovati dv. <prez. šlȉfujēm, pril. sad. šlȉfujūći, pril. pr. āvši, prid. trp. šlȉfovān, gl. im. ānje> DEFINICIJA reg. uglačati, ugladiti, izbrusiti ETIMOLOGIJA vidi šlif …   Hrvatski jezični portal

  • šlifati — šlȉfati dv. <prez. ām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA reg. 1. (što) uglačati, ugladiti, izbrusiti 2. (koga) poučiti koga lijepom ponašanju, uglađenosti ETIMOLOGIJA vidi šlif …   Hrvatski jezični portal

  • prebrusíti — in prebrúsiti im dov., prebrúšen (ȋ ú) 1. z brušenjem narediti luknjo, odprtino skozi kaj: prebrusiti pločevino 2. ponovno izbrusiti: prebrusiti kamen …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zbrusiti — narediti ostro ipd. gl. izbrusiti ipd …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”