- grizljáti
- -ám nedov. (á ȃ) narahlo gristi: otrok grizlja čokolado / grizljati peresnik; grizlja si ustnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
biškót — a m (ọ̑) piškot: grizljati biškot … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gréncati — am nedov. (ẹ̑) nar. gristi, grizljati: na vsak način otroku ne more škodovati, ako grenca košček lesa (F. Bevk) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grízkati — am nedov. (ȋ) grizljati: čakali smo v praprotju in grizkali brinove jagode … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žulíti — in žúliti im nedov. (ȋ ú) 1. delati, povzročati žulj, žulje: novi čevlji ga žulijo; kamenček na peti me žuli; zelo žuliti // s tiščanjem, pritiskanjem povzročati komu poškodbo, poškodbe: ovratnik ga žuli; konja sedlo žuli 2. ekspr. držati kaj,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žvéčiti — im nedov. (ẹ ẹ̄) 1. drobiti z zobmi in mešati s slino: jedel je, ne da bi žvečil; žvečiti grižljaj, zalogaj; kar naprej nekaj žveči / ekspr. brez zadovoljstva je žvečil suh kruh jedel // imeti dolgo v ustih in gristi: žvečiti žvečilni gumi,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žvekáti — ám nedov. (á ȃ) 1. redko žvečiti: žvekal je skorjico kruha / žvekati tobak / žvekati slamico gristi, grizljati 2. nar. cmokati, čofotati: voda mu je žvekala v čevljih; razmočena zemlja je žvekala pod nogami žvekajóč a e: žvekajoča zemlja … Slovar slovenskega knjižnega jezika