govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Amebis — from Kamnik is the main company in Slovenia in the field of language technologies. It s current manager is Miro Romih. The company has published a number of machine readable dictionaries and encyclopedic dictionaries (e.g. ASP(32) dictionaries),… … Wikipedia
govorčín — a m (ȋ) ekspr., redko kdor zna spretno govoriti, pripovedovati; govorec, govornik: ta pa je govorčin, vse užene … Slovar slovenskega knjižnega jezika
máhati — am, in máhati tudi maháti am nedov. (á; á á á) 1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: pri govorjenju maha okrog sebe; razlagal je in mahal z rokami / ptič maha s perutmi; pes maha z repom / od jeze je mahal s knjigo na levo in desno / z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prázen — zna o prid. (á) 1. v katerem, na katerem ni ničesar: prazen kozarec, zaboj; prazen prostor, stol; prazna miza, posoda / prazen list nepopisan; prazen tovornjak ki ni naložen 2. nav. ekspr. v katerem določenih stvari ni ali so v majhnem številu, v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prirobántiti — im dov. (á ȃ) ekspr. glasno govoreč, preklinjajoč priti: slišal sem ga, ko je prirobantil nazaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priščebetáti — ám tudi éčem [tudi čǝb] dov. (á ȃ, ẹ) ščebetajoč prileteti: jate lastovic so priščebetale v vas // ekspr. živahno govoreč priti: mimo je priščebetala gruča otrok … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tólči — tólčem [ou̯] nedov., tólci tólcite in tolcíte; tólkel tólkla (ọ) 1. slišno, navadno močneje udarjati: delavci tolčejo; tolči po bobnu, vratih; tolkla ga je po hrbtu, ker se mu je zaletelo; od jeze tolči po mizi; tolči s kladivom; žolna tolče s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zabrbljáti — ám dov. (á ȃ) 1. ekspr. hitro, nerazločno reči, povedati: zabrbljati nekaj besed / kaj želite, je zabrbljal 2. dati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete je veselo zabrbljalo 3. dati glasove kot voda pri vretju: voda v loncu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zagovoríti — ím dov., zagovóril; nam. zagovôrit in zagovorít (ȋ í) 1. po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način a) pozdraviti ali skušati pozdraviti kaj: zagovoriti komu bolezen, oteklino, rano; zna zagovoriti vnetje /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika