- priščebetáti
- -ám tudi -éčem [tudi čǝb] dov. (á ȃ, ẹ́) ščebetajoč prileteti: jate lastovic so priščebetale v vas // ekspr. živahno govoreč priti: mimo je priščebetala gruča otrok
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.