zagovoríti

zagovoríti
-ím dov., zagovóril; nam. zagovôrit in zagovorít (ȋ í) 1. po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način a) pozdraviti ali skušati pozdraviti kaj: zagovoriti komu bolezen, oteklino, rano; zna zagovoriti vnetje / zagovoriti proti kačjim pikom b) odpraviti, odvrniti ali skušati odpraviti, odvrniti kaj: zagovoriti sušo, točo c) vzeti komu ali čemu določeno lastnost: zagovoriti komu brejo kravo / zagovoriti strup č) dati komu ali čemu zaželeno lastnost: zagovoriti koga, da postane poslušen, voljen; zagovoriti kroglo, da zadene 2. redko spregovoriti: ko je zagovorila, se je prebudil / zagovoriti o zanimivi stvari zagovoríti se 1. knjiž. govoreč se zadržati kje predolgo: dolgo se nismo videli, pa smo se zagovorili; zagovoriti se pri sosedi, s prijateljico; zagovoriti se pozno v noč 2. nehote povedati, kar se ne namerava: pazi, da se ne zagovoriš; pred ljudmi se ni nikoli zagovoril; zagovoril se je, da je bil zraven zagovorjèn -êna -o: zagovorjena živina

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • zagovòriti se — svrš. 〈prez. zagòvorīm se, pril. pr. īvši se, prid. rad. zagovòrio se〉 zadržati se u razgovoru, zanijeti se u razgovor; u razgovoru zaboraviti na vrijeme i poslove koji čekaju …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • zagovoriti — zagovòriti se svrš. <prez. zagòvorīm se, pril. pr. īvši se, prid. rad. zagovòrio se> DEFINICIJA zadržati se u razgovoru, zanijeti se u razgovor; u razgovoru zaboraviti na vrijeme i poslove koji čekaju ETIMOLOGIJA vidi zagovor …   Hrvatski jezični portal

  • zagovárati — (koga, se) nesvrš. 〈prez. zagòvārām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(se), {{c=1}}v. {{ref}}zagovoriti se{{/ref}} 2. {{001f}}(koga) pomagati komu zagovorom …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • zagovarati — zagovárati nesvrš. <prez. zagòvārām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (se), v. zagovoriti 2. (koga) pomagati komu zagovorom ETIMOLOGIJA vidi zagovor …   Hrvatski jezični portal

  • pánati — am dov. in nedov. (ȃ) nižje pog. ukrotiti, obvladati: tega človeka bo težko panati / panala ga je s svojim mirnim glasom ∙ zastar. panati bolezen zagovoriti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • za... — ali zà... predpona (ȁ) 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja za kaj: zaiti, zaostati / zagraditi, zajeziti / zapogniti, zavihati b) usmerjenosti dejanja čez kaj tako, da odprtine, vdolbine ni več: zagladiti, zamazati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zabesedíčiti — im dov. (í ȋ) ekspr. začeti govoričiti: zabesedičil je nekaj o višjih interesih / da bi le bilo takih ljudi še več, je zabesedičila spregovorila, rekla zabesedíčiti se zareči se, zagovoriti se: pogosto se zabesediči, da še sam ne ve kako …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zablebetáti — ám in éčem dov. (á ȃ, ẹ) nerazločno reči, povedati: razburjeno je nekaj zablebetal zablebetáti se slabš. zareči se, zagovoriti se: nenehno mi je mežikal, da se ne bi zablebetal …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • začenčáti — ám nedov. (á ȃ) ekspr. z vsebinsko praznim govorjenjem nekoristno porabiti: začenčali smo tri ure začenčáti se zareči se, zagovoriti se: v pogovoru se začenčati; nepremišljeno se je začenčal …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • začvekáti — ám dov. (á ȃ) slabš. reči, povedati: začvekal je nekaj o nujnih opravkih in odšel začvekáti se zareči se, zagovoriti se: pazi, da se ne boš pred njimi začvekal …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”