- zablebetáti
- -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) nerazločno reči, povedati: razburjeno je nekaj zablebetal zablebetáti se slabš. zareči se, zagovoriti se: nenehno mi je mežikal, da se ne bi zablebetal
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zablebetáti
Look at other dictionaries:
zalepetáti — ám tudi éčem dov. (á ȃ, ẹ) zastar. zabrbljati, zablebetati: deklica je prestrašeno nekaj zalepetala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
