- gojênčev
- -a -o (é) svojilni pridevnik od gojenec: gojenčeva dolžnost je, da se drži hišnega reda
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gojenčev — gȍjēnčev prid. DEFINICIJA koji pripada gojencu ETIMOLOGIJA vidi gojiti … Hrvatski jezični portal
gojênec — nca m (é) človek, navadno mlajši, ki se vzgaja v kakem zavodu: discipliniran gojenec; gojenec vojaške akademije / v domu je sto gojencev / gojenci doma za slepe // star. učenec: nekaj časa je bil njegov gojenec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odkloníti — klónim dov. (ȋ ọ) 1. ne sprejeti (kaj ponudenega): odkloniti darilo, nagrado / odkloniti pomoč, ponudbo, vabilo / zaradi pomanjkanja prostora so več gojencev odklonili 2. ne soglašati s čim, ne upoštevati česa: njegov predlog so odklonili;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oskrbováti — újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje: oskrbovati koga s kruhom; oskrbovati prebivalce z zelenjavo / oskrbovati trgovine z blagom, šolo z učili / elektrarna oskrbuje z električno energijo širše področje; žile oskrbujejo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spálnica — e ž (ȃ) prostor, urejen za spanje: stanovanje ima kuhinjo, dnevno sobo in tri spalnice; priti iz spalnice; v spalnici je spalo šest gojencev / zakonca sta imela ločeni spalnici nista spala v isti spalnici; zakonska spalnica; pohištvo za spalnico … Slovar slovenskega knjižnega jezika