spálnica

spálnica: -e ž (ȃ) prostor, urejen za spanje: stanovanje ima kuhinjo, dnevno sobo in tri spalnice; priti iz spalnice; v spalnici je spalo šest gojencev / zakonca sta imela ločeni spalnici nista spala v isti spalnici; zakonska spalnica; pohištvo za spalnico // pohištvo z zakonsko posteljo za ta prostor: spalnica iz trdega lesa / prodam zakonsko spalnico

Игры ⚽ Нужен реферат?

biválnica — e ž (ȃ) knjiž. prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; dnevna soba: imajo samo eno sobo, ki je obenem spalnica in bivalnica; tam so grajske ženske imele svojo bivalnico ♦ žel. prenočišče za železničarje na zadnji postaji proge … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dormitórij — a m (ọ) spalnica v samostanih ali cerkvenih vzgojnih zavodih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gospénji — a e prid. (ẹ̄) star. gospejin: gospenja spalnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spálna — e ž, spálnih (ȃ) zastar. spalnica: umakniti se v spalno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spálničen — čna o (ȃ) pridevnik od spalnica: spalnična vrata … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakónski — a o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zakon, zakonsko zvezo: zakonsko obdobje / zakonski prepiri; zakonska sreča; zakonska zvestoba / knjiž. zakonski drug mož; zakonski stan, ekspr. jarem / zakonski otrok; zakonska žena // nanašajoč se na zakonce:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias