Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kadét — a m (ẹ̑) 1. gojenec šole za miličnike: v šoli za notranje zadeve je letos večje število kadetov / miličniški kadeti 2. v nekaterih državah gojenec, ki se v vojaški šoli usposablja za oficirja: v boj so morali tudi kadeti 3. tip zahodnonemškega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
alojzijevíščnik — a m (ȋ) v drugi polovici 19. stoletja gojenec srednješolskega internata Alojzijevišče: v svojih spominih pripoveduje, da je bil v višji gimnaziji alojzijeviščnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bégavec — vca m (ẹ̄) otrok, mladostnik, ki večkrat pobegne od doma ali iz vzgojnega zavoda: ta gojenec je izrazit begavec; begavca so kmalu vrnili staršem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gojênčev — a o (é) svojilni pridevnik od gojenec: gojenčeva dolžnost je, da se drži hišnega reda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gojênka — e ž (é) ženska oblika od gojenec: gojenka glasbene šole / samostanska gojenka / guvernanta s svojima gojenkama … Slovar slovenskega knjižnega jezika
júnker — ja m (ú) 1. v fevdalni Prusiji plemiški veleposestnik: interesi junkerjev v vzhodnih pokrajinah 2. ekspr. nosilec nemške militaristične miselnosti: pruski junker 3. v carski Rusiji gojenec, ki se v vojaški šoli usposablja za oficirja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
malosemeníščnik — a m (ȋ) gojenec malega semenišča: biti sprejet med malosemeniščnike … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ustàv — áva m (ȁ á) zastar. ustanova, zavod: bil je gojenec jezuitskega ustava; muzeji in drugi ustavi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavódar — ja m (ọ̑) ekspr. gojenec, oskrbovanec zavoda: prvo leto šolanja je bil zavodar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
