- enolík
- -a -o prid. (ȋ ȋ) knjiž., redko enolíčen: enoliko življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
enólik — a o prid. (ọ̄) star. enako velik: vse deklice so bile enolike / veliko veselje se je kmalu izpremenilo v enoliko žalost enóliko prisl.: plačevala sva enoliko … Slovar slovenskega knjižnega jezika