- enolíčnost
- -i ž (ȋ) lastnost, značilnost enolíčnega: dogodek je za nekaj časa pretrgal enoličnost vaškega življenja / enoličnost pokrajine / siva, utrujajoča enoličnost; enoličnost v prehrani
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
enolíčnost
Look at other dictionaries:
bleščíca — e ž (í) nav. mn. svetleča se okrasna kovinska ploščica: pošiti ovratnik z bleščicami; večerna obleka z zlatimi bleščicami / pustni kostum, posut z bleščico; pren. enoličnost pesmi poživljajo artistične bleščice // bleščeč drobec: ledene bleščice… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezbárvje — a s (ȃ) knjiž., redko neizrazitost, enoličnost: brezbarvje stanovanjskih blokov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dúh — á m, im., tož. dv. tudi duhá (ȗ) 1. razumsko spoznavna stran človeka: njegov duh je ostal jasen; oblikovati duha človeka; stremljenje duha k lepoti; zadovoljiti potrebe duha; sposobnost duha; knjiž. moj duh bedi nad njim / dela človeškega duha… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
duhomóren — rna o prid. (ọ ọ̄) knjiž. ki utrudljivo deluje na duha; mučen, moreč: igrali so neko nadvse duhomorno dramo; duhomorna enoličnost; kmalu je zapustil duhomorno samostansko šolo / vse bolj pogosto se predaja duhomornim razglabljanjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
enakolíčnost — i ž (ȋ) zastar. enoličnost: ta vsakdanja enakoličnost ga silno mori … Slovar slovenskega knjižnega jezika
enakomérnost — i ž (ẹ) lastnost, značilnost enakomernega: enakomernost dogajanja, ritma; enakomernost srčnega utripa / star. pregnati dolgočasno enakomernost enoličnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
enomérnost — i ž (ẹ) star. enoličnost, monotonost: brezmejna pustinjska enomernost; vedno se ponavljajoča enomernost dni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
monotoníja — e ž (ȋ) lastnost, značilnost monotonega, enoličnost: delovna monotonija / monotonija sloga / ekspr. razbijati monotonijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
monotónost — i ž (ọ̑) lastnost, značilnost monotonega, enoličnost: monotonost vsakdanjih opravkov; dajati vtis monotonosti / monotonost pokrajine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
utrudljív — a o prid. (ȋ í) ki utruja, utrudi: utrudljiv poklic; utrudljiva hoja / utrudljiva pot / utrudljiva polemika / utrudljiva enoličnost // ki se (hitro) utrudi: utrudljiv človek, organizem; biti hitro utrudljiv … Slovar slovenskega knjižnega jezika
