- enólik
- -a -o prid. (ọ̄) star. enako velik: vse deklice so bile enolike / veliko veselje se je kmalu izpremenilo v enoliko žalost enóliko prisl.: plačevala sva enoliko
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
enolík — a o prid. (ȋ ȋ) knjiž., redko enolíčen: enoliko življenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika