Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
duhòvnīk — (dùhōvnīk) m 〈G duhovníka, N mn íci〉 1. {{001f}}a. {{001f}}svećenik, redovnik b. {{001f}}reg. naziv za katoličkog svećenika 2. {{001f}}svećenik s posebnim odgojnim zadacima u zavodima i internatima, najčešće ispovjednik … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
duhovnik — duhòvnīk (dùhōvnīk) m <G duhovníka, N mn íci> DEFINICIJA 1. a. svećenik, redovnik b. reg. naziv za katoličkog svećenika 2. svećenik s posebnim odgojnim zadacima u zavodima i internatima, najčešće ispovjednik ETIMOLOGIJA vidi duh … Hrvatski jezični portal
kurát — a m (ȃ) 1. vojaški duhovnik: med prvo svetovno vojno je bil kurat // navadno s prilastkom, v nekaterih deželah duhovnik, ki službuje v kaki ustanovi, zavodu: bolniški, jetniški kurat 2. rel. duhovnik, ki službuje na kuraciji: prišel je za kurata … Slovar slovenskega knjižnega jezika
máša — e ž (á) 1. rel. glavni verski obred, ki ga opravlja duhovnik pri oltarju: mašo bo opravil župnik / črna maša ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; nedeljska, slovesna maša; nova maša prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posvéten — tna o prid. (ẹ̑) zlasti v krščanskem okolju 1. ki ni verskega, cerkvenega značaja: delo posvetne vsebine / cerkvena in posvetna glasba / posvetna dejavnost; cerkvena in posvetna oblast ♦ rel. posvetni duhovnik duhovnik, ki ni redovnik; svetni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
duhóven — vna m (ọ) star. duhovnik: duhoven je začel pridigo / vojaški duhoven vna o prid. (ọ̄) 1. nanašajoč se na duh duhá: a) duhovni in telesni razvoj človeka; čutili so njegovo duhovno moč; duhovno življenje / duhovni in čutni princip pri omenjenem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
láik — a m (á) 1. kdor se na kako stroko slabo spozna, nestrokovnjak: v umetnosti sem laik; laik si težko predstavlja zapletenost tega procesa; strokovnjaki in laiki / ekspr.: sami laiki sodijo o glasbi; popoln laik 2. knjiž., redko amater, diletant:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mášnik — a m (ȃ) 1. rel. duhovnik, ki mašuje: mašnik se obrne proti vernikom, stopi pred oltar 2. star. (katoliški) duhovnik: postal je mašnik / poslati po mašnika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
misijonár — stil. misijónar ja m (á; ọ̑) rel. 1. kdor širi krščansko vero med nekristjani, zlasti duhovnik ali redovnik: postal je misijonar v Afriki; pren., ekspr. biti misijonar dobre knjige 2. duhovnik, ki vodi misijon v župniji: govore ima jezuitski… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ôče — éta m, im. mn. očétje tudi očéti (ó ẹ) 1. moški v odnosu do svojega otroka: njegov oče je padel v narodnoosvobodilnem boju; ima še očeta in mater; ubogati očeta; dober, skrben oče; dragi, ljubi oče; materin oče; skrbi zanj kot pravi oče… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
