bingljáti — ám nedov. (á ȃ) 1. viseti in se zibati: medalje mu bingljajo na prsih; čop čepice binglja po obrazu; noge mu bingljajo z voza / bingljati z nogami // redko pozvanjati, zvončkljati: zvonovi bingljajo 2. ekspr. biti obešen, viseti: ta bo še… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odzvončkljáti — ám dov. (á ȃ) 1. prenehati zvončkljati: ura je odzvončkljala 2. zvončkljaje se oddaljiti: sani so odzvončkljale po cesti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvončkáti — ám nedov. (á ȃ) star. zvončkljati: kraguljčki, zvončki zvončkajo / pred njimi je šel ministrant in zvončkal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvončkljánje — a s (ȃ) glagolnik od zvončkljati: zaslišalo se je zvončkljanje zvončkov; otožno, ekspr. tanko zvončkljanje / zvončkljanje črede; s ceste se je oglašalo zvončkljanje koles … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvonkljáti — ám nedov. (á ȃ) 1. dajati zvonjenju podobne glasove: krožniki, žlice zvonkljajo // povzročati zvonjenju podobne glasove: zvonkljati s ključi 2. knjiž. zvončkljati: zvončki na saneh zvonkljajo / brezoseb. po dolini je zvonkljalo zvonkljajóč a e:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika