- zvončkljánje
- -a s (ȃ) glagolnik od zvončkljati: zaslišalo se je zvončkljanje zvončkov; otožno, ekspr. tanko zvončkljanje / zvončkljanje črede; s ceste se je oglašalo zvončkljanje koles
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zvončkljánje
Look at other dictionaries:
cíngel — [gǝl] medm. (í) posnema zvončkljanje: cingel cingel / cingel cink cink … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žvenkljánje — a s (ȃ) glagolnik od žvenkljati: slišali so žvenkljanje orožja / žvenkljanje kravjih zvoncev zvončkljanje ∙ ekspr. žvenkljanje z besedami izbrano, a vsebinsko prazno govorjenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvončkánje — a s (ȃ) star. zvončkljanje: zvončkanje kraguljčkov / oglasilo se je zvončkanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
