Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ožgáti — ožgèm dov., ožgál (á ȅ) 1. z ognjem povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: plamen je ožgal ostrešje / strela je ožgala drevo // poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: ajdo je ožgala slana; sonce je ožgalo posevke 2. ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ščúkast — a o prid. (ú) ekspr. tak kot pri ščuki: ščukasta glava ♦ vet. ščukasto zobovje zobovje pri konju, psu, pri katerem sekalci spodnje čeljusti segajo pred sekalce zgornje čeljusti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škárjast — a o prid. (ȃ) po obliki podoben odprtim škarjam: škarjast rep lastovke / škarjasta oblika ◊ alp. škarjasto varovanje varovanje z vrvema levo in desno od vodečega plezalca; elektr. škarjasti odjemnik tokovni odjemnik iz paličja na električnem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kléščast — a o prid. (ẹ) podoben kleščam: kleščaste čeljusti / ima kleščaste roke ♦ vet. kleščasto zobovje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mesojéd — a m (ẹ̑ ẹ̄) 1. mesojeda žival: zobovje mesojedov; mačke, volkovi in drugi mesojedi 2. ekspr. kdor rad je meso: tak mesojed kot sosed pa nisem a o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z mesom: volkovi, mačke in druge mesojede živali ◊ bot. mesojeda… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mesojédec — dca m (ẹ̑) 1. mesojeda žival: zobovje mesojedcev; človek ima krajše črevo kot rastlinojedci, vendar daljše kot mesojedci 2. ekspr. kdor rad je meso: bil je velik pivec in mesojedec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
minerálije — lij ž mn. (á ȃ) knjiž. mineralne snovi: porabili so več ton mineralij / za kosti in zobovje potrebne mineralije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prilagodíti — ím dov., prilagódil (ȋ í) narediti, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa: arhitekt je skušal stavbo prilagoditi okolju; prilagoditi opremo prostoru; starejše tuje besede so se prilagodile slovenskemu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
primitíven — vna o prid., primitívnejši (ȋ) 1. ki je na nizki, začetni stopnji razvoja: primitivne oblike življenja; primitivne živali / primitivno zobovje // ki je na nizki, začetni stopnji civilizacije: živeti v primitivni skupnosti; primitivna ljudstva /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rastlinojédec — dca m (ẹ̑) rastlinojeda žival: zobovje rastlinojedcev; rastlinojedci in mesojedci / ekspr. ta človek ne je mesa, je rastlinojedec vegetarijanec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
