zníčiti

zníčiti
-im dov. (í ȋ) star. uničiti, opustošiti: toča je zničila polje; vojaki so zničili mesto zníčiti se izčrpati se, zgarati se: v rudniku se je zničil; zničila se je za otroke zníčen -a -o: zničeni delavci; prim. izničiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • izníčiti — im tudi zníčiti im dov. (í ȋ) 1. povzročiti prenehanje materialne ali duhovne navzočnosti v stvarnosti: brezdušna tehnika izniči človekovo osebnost; skušal se je popolnoma izničiti / knjiž. izničiti človeštvo uničiti; publ. izničiti nasprotja… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”