zmóten

zmóten: -tna -o prid. (ọ̑) 1. ki temelji na prepričanju, ki ni v skladu s stvarnostjo: zmoten nazor; zmotne navedbe v življenjepisu; ta misel je zmotna; zmotno sklepanje / zmotno prepričanje o čem ♦ jur. zmotna sodba sodba, ki temelji na zmoti 2. knjiž. napačen, nepravi: zmotni vtisi o čem / pluli so v zmotno smer / ekspr. biti na zmotni poti zmótno prisl.: zmotno misliti

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

zmotíti — in zmótiti im dov. (ȋ ọ) 1. narediti, da kdo ne more biti zbran, osredotočen na kaj: hrup pred vrati ga je zmotil; zmotiti koga pri delu, jedi, počitku; ni se dala zmotiti, delala je naprej; smeli so ga zmotiti samo v najnujnejših primerih /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blóden — tudi blôden dna o prid. (ọ; ó) 1. nejasen, zmeden zaradi vročice: blodni privid vročičnega človeka; blodna misel; bolnik leži v blodnih sanjah; blodno govorjenje / blodni pogledi izčrpanih mož 2. knjiž. zgrešen, zmoten: blodni nauki; blodne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpravílen — lna o prid. (ȅ ȋ) ki ni pravilen: nepravilen nos; imeti nepravilen obraz / nepravilna drža, rast; nepravilna oblika česa; nepravilna prehrana / nepravilno utripanje srca neenakomerno / saditi v nepravilnih razdaljah neenakih / nepravilen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
označeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. opremljati s čim, da se opazi, prepozna: po potresu so prizadete hiše označevali / označevati drevesa za posek // tako sporočati, izražati kaj: vrstni red česa označevati s številkami / področja, kjer je bolezen najbolj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zablóden — dna o prid. (ọ̑) knjiž., redko zmoten, zgrešen: zablodno dokazovanje ● knjiž., redko zablodna ženska razvratna, razuzdana … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias