- zablóden
- -dna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko zmoten, zgrešen: zablodno dokazovanje ● knjiž., redko zablodna ženska razvratna, razuzdana
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zablóden
Look at other dictionaries:
zablodíti — in zablóditi im dov., zablójen in zablóden (ȋ ọ) 1. iti brez cilja, brez orientacije: izletniki so zablodili v gozd; zablodil je po praznem stanovanju / oko mu je zablodilo po ljudeh; s pogledom so zablodili navzgor; pren. misli so mu zablodile … Slovar slovenskega knjižnega jezika
