àbnormálen — lna o prid. (ȁ ȃ) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defekten àbnormálno prisl.: otrok ima abnormalno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
anomálen — lna o prid. (ȃ) knjiž. ki odstopa od pravil; nepravilen, izjemen: anomalen razvoj okostja; anomalna rast … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ànormálen — lna o prid. (ȁ ȃ) ki ni normalen; nepravilen, nenavaden: anormalen potek bolezni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
àrítmičen — čna o prid. (ȁ í) ki ni ritmičen: aritmičen ples ♦ med. utrip žile je aritmičen neenakomeren, nepravilen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ìreguláren — rna o prid. (ȉ ȃ) knjiž. nepravilen, nenavaden: iregularen potek, razvoj / utrip žile je iregularen neenakomeren / iregularno trgovanje nezakonito … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nakúp — a m (ȗ) 1. glagolnik od nakupiti: po nakupu živeža je srečala prijateljico; nakup obleke, ozimnice; imeti popust pri nakupu živil / odobriti sredstva za nakup strojev / iti po nakupih nakupovat // kar je nakupljeno: plačati, porabiti nakup /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napáka — e ž (ȃ) 1. kar ni v skladu a) z določenim pravilom, določeno normo: narediti, popraviti napako; huda, majhna, velika napaka; njegova naloga je brez napak; napake časnikarskega jezika / jezikovna, metodološka, pravopisna, slovnična napaka /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèprávšen — šna o prid. (ȅ ȃ) star. nepravilen, nenavaden: tako nepravšno stanje je dolgo trajalo / čeprav je nepravšen človek, tega ne bi naredil malovreden, ničvreden … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèreguláren — rna o prid. (ȅ ȃ) knjiž. nepravilen, nenavaden: neregularen potek, razvoj / neregularno utripanje neenakomerno / neregularno trgovanje nezakonito … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pólpísmen — a o [u̯p] prid. (ọ̑ ȋ) 1. ki zna samo brati, ne pa pisati: statistični podatki o nepismenih in polpismenih prebivalcih države 2. ekspr. ki se slabo, nepravilno izraža, zlasti pismeno: bil je inženir, vendar polpismen // jezikovno slab,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika