- zmolíti
- zmólim tudi izmolíti -mólim dov. (ȋ ọ́) rel. izgovoriti besedilo molitve: zmoliti očenaš; zmoliti prvi del rožnega venca; prim. izmoliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zmolíti
Look at other dictionaries:
desétka — e ž (ẹ̑) 1. pog. številka deset: staviti na desetko / pri izpitih je dobival same desetke ocene deset; peljati se z desetko s tramvajem, avtobusom številka deset 2. skupina desetih enot: prva desetka novel v zbirki je ljubezenske vsebine ♦ rel.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izmolíti — mólim dov. (ȋ ọ) rel. z molitvijo priti do česa: izmoliti srečo, zdravje; izmolila je, da se je sin spreobrnil; cele noči je premolil, a miru si ni izmolil izmolíti se ekspr. z molitvijo se utruditi, izčrpati: molila je tako dolgo, da bi se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kesánje — a [kǝs] s (ȃ) neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega: muči ga kesanje; globoko, iskreno kesanje zaradi česa / čutiti, imeti kesanje / knjiž. tekle so mu solze kesanja ♦ … Slovar slovenskega knjižnega jezika
namolíti — mólim dov. (ȋ ọ) v krščanskem okolju zmoliti določeno (večje) število molitev: ni več vedela, koliko (očenašev) je namolila namolíti se ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po molitvi: težko je čakal, da so se namolili / v samostanu se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomolíti — mólim dov. (ȋ ọ) rel. krajši čas moliti: pomolil je in šel spat; pomoliti k Bogu / pomoliti za zdravje / pomoliti očenaš zmoliti ím dov., pomólil (ȋ í) 1. dati kaj v položaj, da seže bolj daleč kot sosednje stvari: pes je pomolil jezik iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
