- zmojstriti
- ipd. gl. izmojstriti ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zmojstriti
Look at other dictionaries:
izmojstríti — ím in zmojstríti ím dov., izmójstril in zmójstril; izmojstrèn in zmojstrèn (ȋ í) redko 1. ekspr. domiselno, spretno narediti: izmojstriti voz 2. ekspr. izučiti, usposobiti: kovač ga je dobro izmojstril 3. knjiž. obvladati, biti kos: posrečilo se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
