- zmédenost
- -i ž (ẹ̑) stanje zmedenega človeka: skušal je prikriti zmedenost; v zmedenosti je pozabil vzeti denar; popolna, trenutna zmedenost / duševna zmedenost / zmedenost misli, pojmov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zmédenost
Look at other dictionaries:
bégati — am nedov. (ẹ̑) 1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki; begati po gozdu, po sobi; begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog; begati z očmi; pren. misli begajo od spomina do spomina 2. knjiž. biti v zmoti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blázniti — im nedov. (á ȃ) knjiž. spravljati v veliko zmedenost, v zmoto: ta misel mu blazni pamet; ne blazni ga s praznimi obljubami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blodíti — in blóditi im nedov., blójen in blóden (ȋ ọ) 1. hoditi brez cilja, brez orientacije: karavana blodi po puščavi; bloditi po gozdu, po morju; brez cilja bloditi okrog / oko blodi po planjavi; bloditi z očmi po ljudeh; pren. čudne misli mu blodijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezglàv — in brezgláv áva o prid. (ȁ á; ȃ) 1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo // ki izraža veliko zmedenost, zbeganost:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kaótičnost — i ž (ọ) knjiž. velika neurejenost, zmedenost: kaotičnost gospodarstva / kaotičnost svetovnega nazora … Slovar slovenskega knjižnega jezika
noríti — ím nedov. (ȋ í) ekspr. spravljati v veliko zmedenost, v zmoto: kaj me noriš; ne nori ljudi z lepimi besedami / strah pred življenjem ga nori ∙ ekspr. noriti dekleta, fante vzbujati, povzročati ljubezensko vznemirjenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úmski — a o prid. (ȗ) nanašajoč se na um: za to je potreben velik umski napor; umski razvoj otroka; umske dejavnosti, sposobnosti; umske razlike med učenci; telesen in umski / umska nerazvitost; umska zmedenost / čustvene in umske prvine v pesmi / umski … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zasejáti — séjem dov., zaséj in zasèj; zasejál (á ẹ̑) 1. s sejanjem narediti, da kaka površina ni prazna: zasejati gredo, njivo; zasejati z rožami, žitom // s sejanjem narediti, da začne kje kaj rasti: zasejati rože, travo, žito; pren., ekspr. zasejati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zbégati — am dov. (ẹ̑) spraviti v zmedenost, v zmoto: njegov prihod je ljudi zbegal; vprašanje ga je zbegalo; s svojim govorjenjem je zbegal dekle; fant se je zbegal in ni znal odgovoriti / strel je zbegal ptice zbégan a o: zbegan človek; zbegan pogled;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zblázniti — im dov. (á ȃ) knjiž. spraviti v veliko zmedenost, v zmoto: s svojim govorjenjem ga je zblaznil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
