zlékniti

zlékniti
-em dov. (ẹ́ ẹ̑) spraviti v ležeč položaj z iztegnjenimi udi: zleknil ga je po tleh; zlekniti otroka po trebuščku // narediti, da je kaj v ležečem položaju, iztegnjeno, zravnano: zlekniti hrbet, telo / ekspr. trudne ude je zleknil po travi / star. zlekniti roke proti čemu iztegniti zlékniti se uleči se z iztegnjenimi udi: zlekniti se na bok, hrbet; zleknil se je na klop, v travo, po postelji; udobno se zlekniti v naslanjač; zlekniti se nazaj, vznak; pren. na trate in parke se je zleknila pomlad // postati iztegnjen, zravnan: vrat se mu je čudno zleknil / hrib se je zleknil v raven greben polagoma prešel; žival se je zleknila v dolg skok ● ekspr. zleknil se je po tleh, kakor je dolg in širok padel je tako, da je bil ves na tleh zléknjen -a -o: imeti zleknjen križ; zleknjen v naslanjaču je bral; sedela je napol zleknjena na klopi

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • kanapé — ja m (ẹ̑) fotelju podoben oblazinjen sedež za več oseb: leči, sesti, zlekniti se na kanape; salon s fotelji in kanapejem ◊ gastr. zelo majhna rezina opečenega obloženega kruha …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lagôten — tna o prid., lagôtnejši (ó) knjiž. 1. lagoden, udoben: lagotno življenje 2. lahkoten, živahen: stopal je z lagotnimi koraki lagôtno prisl.: lagotno je tekla po stezi; lagotno se zlekniti po travi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ležálnik — a m (ȃ) 1. ležalni stol: zlekniti se na ležalnik; poležavati v ležalniku / babica je napol ležala na svilenem ležalniku ∙ novi avtobus je opremljen s sedeži ležalniki z ležalnimi sedeži // iz desk zbita priprava za sončenje: na kopališču… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • podólgem — in po dólgem [u̯g] prisl. (ọ̑) vzporedno z daljšo stranjo, osjo a) predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj: leči podolgem na klop; lestev položiti podolgem ob zid / preganiti list papirja podolgem; razrezati jabolčni zavitek podolgem in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razlékniti — em dov. (ẹ ẹ̑) redko razprostreti, razširiti: stopila je iz hiše in razleknila roke razlékniti se zlekniti se: udobno se je razleknil po travi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vzlékniti se — em se dov. (ẹ ẹ̑) knjiž. zlekniti se: vzlekniti se na travo, v naslanjač vzléknjen a o: biti vzleknjen v naslanjaču …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zlécniti se — em se dov. (ẹ ẹ̑) star. 1. zlekniti se: zlecniti se v naslanjač; zlecniti se vznak ∙ star. zagrgral je in se zlecnil na zemljo zgrudil 2. stresti se, zdrzniti se: zakričal je, da so se vsi zlecnili; od strahu se zlecniti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”