- lagôten
- -tna -o prid., lagôtnejši (ó) knjiž. 1. lagoden, udoben: lagotno življenje 2. lahkoten, živahen: stopal je z lagotnimi koraki lagôtno prisl.: lagotno je tekla po stezi; lagotno se zlekniti po travi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.