- žgálo
- -a s (á) redko priprava za žganje: prežgati z žgalom
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
birzgalas — 2 bir̃zgalas sm. (3b) Rm prastas alus, bizalas: Davė išgert tokio bir̃zgalo Ob. Šalto alaus taip pat negavome – atnešė kažkokio šilto birzgalo J.Dov … Dictionary of the Lithuanian Language
jauzgalas — jaũzgalas sm. (3b) ėdalas, jovalas: Pribaudė gaspadinė bliūdą šaltų batvinlapių kaip jaũzgalo, ir te, ėsk, kad užuspringtai Rod … Dictionary of the Lithuanian Language
líst — a m (ȋ) 1. navadno zelen, ploščat del rastline, ki raste iz veje, stebla: list odpade, požene; listi rumenijo, se sušijo, venejo; drevo, rastlina poganja, razvija liste; mesnati listi; suhi, uveli, zeleni listi; list lipe; zajedavci na listih;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žerjávica — e ž (ȃ) 1. tleči, dogorevajoči kosi lesa, premoga: žerjavica tli, ugaša; pogasiti žerjavico; razgrebati, razpihovati žerjavico; speči meso nad žerjavico; drezati z grebljico v žerjavico; žareča žerjavica; žerjavica pod pepelom; lopatica za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žgáti — žgèm nedov., žgál (á ȅ) 1. delati, povzročati, da kaj gori: žgati drva, veje / žgati ogenj kuriti // imeti kaj na ognju, žerjavici, da tli in oddaja dim, vonj: žgati brinove jagode, kadilo 2. delovati na kaj z veliko vročino: žgati apnenec, les; … Slovar slovenskega knjižnega jezika